Obleka naredi človeka, fasada pa hišo!

Ometna podlaga odločilno vpliva na izbiro materiala za omet in predvsem tudi na način izvedbe, npr. na pripravo podlage in debelino nanosa ometa. Pred začetkom del naj izvajalec nujno premeri podlago in opredeli, ali je slednja primerna za predvideno izvedbo ometa. Nato naj izvede vizualno kontrolo podlage, tj. s testom brisanja oziroma praskanja (tj. preizkus s praskanjem oziroma z omočenjem). Izvedbene pomanjkljivosti pri izdelavi ometne podlage lahko v določenih pogojih vplivajo na zaključni omet (npr. na nastajanje razpok). Tovrstnih pomanjkljivosti izvajalec ometnih del (pogodbeni izvajalec) v večini primerov ne more prepoznati in preveriti. Podlaga ometa mora biti popolnoma ravna, saj se zaradi naprej štrlečih delov opeke, kamnov in plošč debelina ometa neenakomerno stanjša, zaradi česar se na takih mestih pojavlja večje tveganje za nastanek razpok. Enako se lahko zgodi tudi pri praznih oziroma nezapolnjenih vrzelih oziroma stikih, kjer sloj ometa kot most prekrije odprto vrzel oziroma stik. Že pri najmanjših termičnih spremembah (kot so npr. premiki in napetosti) se lahko v podlagi ometa pojavijo razpoke.

Večji obseg poškodovanih robov, luknje in manjše neravnine v podlagi ometa je potrebno najmanj tri dni pred vgradnjo ometa zapolniti z RÖFIX 860 malto za zapolnjevanje ali pa z uporabljenim ometnim materialom ter pustiti robato površino. Ometavanje sten iz porobetonskih zidakov lahko sledi šele potem, ko se zid zadovoljivo presuši, saj mokrega zidu  ni dovoljeno ometavati. Pred nanašanjem ometa je potrebno podlago iz porobetona temeljito pomesti in očistiti z metlo, zaprašeni zid iz porobetona pa na suho skrtačiti.         

Ometavanje lahko sledi šele potem, ko se zid (tj. betonsko jedro in opažni plašč) zadovoljivo presuši, pri čemer ostanek vlage v izolacijskih oziroma opažnih ploščah ne sme presegati 15 masnih odstotkov ostanka vlage, betonsko jedro pa ne sme presegati 5 masnih odstotkov ostanka vlage. Ostanek vlage v podlagi ometa ugotavljamo z Darrovo metodo. Preizkusni element mora meriti vsaj 100 cm2. Ostanek vlage v betonskem jedru merimo s CM-napravo.

Mešani zid je zahtevna podlaga, saj je sestavljena iz materialov z različnimi

lastnostmi, zaradi česar ni mogoče vzpostaviti homogene podlage, zato se pojavljajo lokalno omejene obremenitve. Če je podlaga, ki jo želimo ometali, konstrukcijsko sestavljena iz različnih gradbenih materialov, se lahko na njej pojavijo razpoke, ki jih lahko omejimo z veznim nanosom in vstavljeno armirno mrežico.