1. Vpliv na proizvode in distribucijo
Pod vplivom javne diskusije o trajnostnosti se spreminja tudi ekološka ozaveščenost družbe. Posledično želi tudi končni kupec odločati o tem, kako bi lahko sam aktivno prispeval k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, denimo z uporabo certificiranih, ekološko sprejemljivih proizvodov
2. Javna percepcija proizvodov
Vpliv nekega podjetja je še posebej opazen v proizvodih tega podjetja, kar velja seveda tudi za trajnostnost. Ta učinek se še okrepi pod vplivom sprememb javnega mnenja in lahko ga pozitivno izkoristimo (npr. vplivneži), skriva pa tudi potencialna tveganja
3. Vpliv na logistiko
Nacionalni in evropski podnebni cilji so tesno povezani s konkretnimi smernicami in navodili za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov po posameznih gospodarskih sektorjih. Izdajanje dovoljenj za gospodarska vozila je progresivno vezano na omejitve emisij škodljivih plinov, za proizvajalce pa velja obveznost zmanjšanja flotnih emisij CO2
4. Zakon o oskrbovalnih verigah
Nemški Zakon o oskrbovalnih verigah zavezuje podjetja z več kot 3000 zaposlenimi, da interno in eksterno (vzdolž oskrbovalnih verig) upoštevajo načela trajnostnosti in človekovih pravic. S tem sam zakon pridobiva na mednarodnem pomenu in lahko pokrije nenazadnje tudi manjša podjetja. O podobni zakonski regulativi razpravljajo tudi že na ravni EU
5. Zakon o podnebnih spremembah in varovanju ozonskega sloja
(Nemški zvezni) zakon o varstvu podnebja je usmerjen k izvajanju ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Evropskega zelenega dogovora na nacionalni ravni. Celoviti cilj podnebne nevtralnosti bo treba doseči zlasti s postopnim zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in te procese okrepiti s podpornimi programi. Znotraj EU bo seveda treba upoštevati nacionalne razlike pri izvajanju ciljev
6. Obdavčitev energetskih virov z visokimi davki za emisije CO2
Vse večje število nacionalnih in evropskih predpisov in zakonov predpisuje obdavčitev uporabe energije iz virov z visoko stopnjo emisij CO2. V nekaterih državah zakonodaja pri tem enako obravnava vse - tako podjetja kot zasebne uporabnike
7. Ekološke zone
V okviru evropskega akcijskega načrta za kakovost zraka so definirane mejne vrednosti onesnaženja zraka s škodljivimi snovmi (zlasti vrednosti finega prahu). Upoštevanje mejnih vrednosti je v pristojnosti lokalnih uprav, operativno pa se izvaja med drugim z vzpostavljanjem zaščitnih ekoloških con (teh je že več kot 300 v 11 evropskih državah). V Nemčiji se realizacija odvija na podlagi Zveznega zakona o nadzoru škodljivih emisij in v kratkem lahko pričakujemo nove oznake in širitev ekoloških con
8. Varnost pri delu
Zakon o varnosti in zdravju pri delu zahteva kontrolo in zmanjševanje izpostavljenosti zaposlenih finemu prahu
9. Dajatev po Zakonu o obnovljivih virih energije
Zakon o obnovljivih virih energije zavezuje neprivilegirane končne uporabnike v Nemčiji za plačevanje dajatve 6,4ct/kWh. Industrija in večja podjetja kot intenzivni porabniki električne energije lahko zaprosijo za oprostitev te dajatve ali za zmanjšanje predpisanega zneska
10. Taksonomija EU
Ponudniki finančnih storitev in podjetja v bližini kapitalskega trga bodo z letom 2023 dolžni definirati stopnjo trajnostnosti in o njej poročati (glede na prometu/Capex/Opex) v okviru lastnih poslovnih dejavnosti in na podlagi taksonomije, ki jo je vzpostavila EU; navedeno je povezano s preprečevanjem "greenwashinga". Odredba bo zajela okoli 50.000 podjetij v državah EU, ki se bodo že na začetku leta 2023 morala soočiti z novimi izzivi
11. Prepovedani materiali in proizvodi
Prepovedana je uporaba materialov, ki so škodljivi za okolje oziroma ki niso dovolj sonaravni, to je trajnostni. Implicitno pomeni to prepoved za uporabo proizvodov, ki so izdelani iz teh materialov
12. Varstvo krajine
Zakon o varstvu krajine regulira oziroma prepoveduje prekomerno uporabo zemljišč. S tem omejuje seveda tudi dostop do virov surovin