Madeži na fasadah hiš so zelo pogost pojav, pri čemer lahko pomenijo zgolj umazanijo ali pa tudi prisotnost glivic in alg.
Ne glede na njihov vzrok madeži zunanji podobi objektov odvzemajo estetsko lepoto in razkrivajo odnos lastnikov, posledično pa vplivajo na javno mnenje o slednjih.
Zaradi omenjenih razlogov je vzdrževanju zdrave fasade in preprečevanju neprijetnih pojavov potrebno nameniti posebno pozornost. Kako lahko preprečimo glivice na fasadi in alge?
Alge in glivice so enostavni mikroorganizmi, ki jih s prostim očesom ne moremo videti.
Alge in glivice rastejo na različnih podlagah, osnovni predpogoj za njihov razvoj pa je vlaga. Prenaša jih veter, zato so v naravi zelo razširjene. Najdemo jih na betonskih podlagah, asfaltnih oblogah, steklu, kovinskih površinah in na fasadah hiš.
Še posebej so ogrožene senčne strani objektov, severna in zahodna pročelja, predeli objektov, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom, pa tudi podnožja. Na pojav alg in glivic lahko vplivajo tudi konstrukcija, lega ali pa okolica objekta.
Rast mikroorganizmov lahko dodatno spodbujajo bližina vodovij, stebla, grmovje in obdelovalne površine.
Za razliko od gladkih površin fasade niso preprosto za čiščenje, zaradi česar se lahko s sanacijo odlaša tako dolgo, dokler madeži ne prično močno motiti lastnikov. V primeru, da gre za ogroženost z algami ali glivicami, je potrebno čimprejšnje ukrepanje.
Pojavu alg in glivic na fasadi se ni mogoče povsem izogniti, vendar pa z uporabo RÖFIX zaključnih ometov in premazov, ki so obogateni z biocidi, lahko občutno upočasnimo njihovo rast.
Med obdelavo površine, ki so jo prizadele alge in glivice, moramo biti pozorni na primerno zaščito okolja. Še posebej moramo zaščititi vodo, ki smo jo uporabili, preprečiti pa moramo tudi pronicanje biocida v zemljo. Omenjeno področje ureja EU Uredba o ravnanju z biocidi 528/2012
Alge so največji proizvajalec kisika na zemlji. Za rast ne potrebujejo organskih hranjivih snovi. So avtotrofni organizmi, kar pomeni, da same s fotosintezo proizvajajo snovi, ki so potrebne za njihovo rast.
Alge se razvijajo pri temperaturah med –7 ºC in 70 ºC na ekstremnih lokacijah.
Alge prenašajo pH-vrednosti od 1 do 9, poleg vlage pa za svoj razvoj potrebujejo še svetlobo, dušik in ogljikov dioksid. Na objektih jih je moč opaziti že s prostim očesom.
Alge su UV-senzibilne, zato se redko pojavljajo na južnih pročeljih fasade. Tudi zanje velja, da je njihovo vrsto mogoče natančno ugotoviti le z laboratorijsko raziskavo.
Glivice za svoj razvoj potrebujejo organske spojine (npr. škrob, sladkor in celulozo), vendar za razliku od alg za rast ne potrebujejo svetlobe. Ustrezajo jim temperature med 0 °C in 50 °C.
Na fasadah glivice prepoznamo kot leglo črne ali sive barve, ki izvira iz pigmenta melanina in hkrati služi tudi kot UV zaščita.
Zaščita pred glivicami je ponavadi bistveno težja kot zaščita pred algami, saj lahko mutirajo.
Pred ukrepanjem moramo ugotoviti, ali se na fasadi dejansko pojavljajo glivice, ali pa gre zgolj za umazanijo, njihovo vrsto pa je mogoče natančno prepoznati le z laboratorijsko raziskavo.