Primerno podlago za nanos zaključnih ometov RÖFIX morate pripraviti s predpremazom RÖFIX.
Skrbno nanešeni predpremaz opravlja sledeče naloge:
Predpremaz mora biti usklajen z ostalimi komponentami sestava (oziroma z zaključnim ometom). Če imata osnovni in zaključni omet isto osnovo veziva (tj. umetne smole ali pa čista mineralna, apneno-cementna veziva), predpremaz v tem primeru lahko odpade.
Ekološki, ekonomočni element za oblikovanje
Plemeniti ometi že več kot 100 let ohranjajo svojo dolgotrajnost in brezčasno lepoto. Plemeniti ometi so visokokakovostni, tovarniško izdelani mineralni suhi ometi. Posebnost plemenitih ometov so njihove ekološke sestavine, ki jih predstavljajo belo apno, beli cement in visokakovostni marmorni pesek. Različne strukture, barve in granulacije omogočajo individualno oblikovanje fasadnih površin.
Plemeniti ometi so dolgotrajno odporni na sonce in različne vremenske vplive. Zaradi mineralne strukture dosegajo najvišjo stopnjo paroprepustnosti. Zaradi enostavne vgradnje in najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo so si omenjeni ometi pridobili sloves najpogosteje vgrajenih in najekonomičnejših ometov za notranje prostore in za fasade.
Zaribani ometi (polna struktura)
Zaribane omete enakomerno nanesemo na podlago v velikosti granulacije in jih v skladu z želeno strukturo zaribavamo z ustreznim orodjem za zaribavanje (npr. s plastično gladilko ali pa z gladilko iz striporja). Enaki deli različnih granulacij v mešanici peska v zaključnemu ometu po predhodnem obdobju sušenja ustvarijo enakomerno in enotno strukturo površine, čeprav se pojavlja kontrast med izravnanimi površinami in maltnimi grudicami, ki nastanejo pri zaribavanju (tj. zrna ‘’štrlijo’’ iz površine ometa). Polno strukturo pogosto v praksi imenujejo tudi ‘’pozitivna struktura’’.
Fini ometi (filcani ometi)
Fini omet najpogosteje nanesemo v dveh plasteh s pomočjo jeklene gladilke, nato pa ga zaribavamo s primerno gladilko (tj. z gobasto gladillko oziroma z gladilko s spužvasto gumo). Če je gladilka mehkejša, na površini ustvari značilni, neenakomerni učinek. Če je gladilka trša, pa se površina izenači in ostane ravna.
Rustikalni omet (srednjeveški omet)
Ta organski tankoslojni zaključni omet je primeren za univerzalno obdelavo in za oblikovanje klasične rustikalne strukture površine. Omenjeni omet nanesemo z zidarsko žlico ali pa z gladilko, nato pa ga oblikujemo s pleskarsko krtačo. Omejeno vrsto ometa pogosto poimenujemo tudi ‘’omet za modeliranje s pleskarsko krtačo’’ ali pa ‘’srednjeveški omet’’.
Ometi za modeliranje (izravnalni ometi)
To so organsko vezani ometi, s katerimi lahko oblikujemo različne strukture. Pastozni material nanesemo v neenakomerno debelem sloju. Zaključna struktura zidu je odvisna od želje investitorja in od izbranega zidarskega orodja (npr. zidarska žlica, polkrožna ozka zidarska žlica, gladilka, zobata gladilka, šablone, pleskarske krtače in podobna orodja).
Pastozni zaključni ometi združujejo vse ključne lastnosti, ki so potrebne za popolno fasado.
Vezivo na osnovi silikonskih smol ima podobno strukturo kot kremenčev pesek. Ta sodobni gradbeni material ima vodoobojno mikroporozno površino. S spremembo v novogradnji in industrijski gradnji se paroprepustni silikonski ometi pogosto uporabljajo tudi pri sanaciji fasad. Za izdelavo silikonskih ometov in barv uporabljamo silikonske smole v obliki vodne emulzije v kombinaciji z ustreznimi polimernimi disperzijami. Tako združimo optimalne zahteve iz prakse v obliki dolgotrajnosti in odpornosti omenjene vrste ometov na vremenske vplive ter v obliki njihove odpornosti na kemične (tj. kisli dež), mehanske in biološke reakcije (tj. mikroorganizmi).
Slikonski zaključni omet PREMIUM
‘’Anti-Aging’’ je trenutno najpogosteje uporabljeni izraz za zaključne sloje na fasadah. Podjetje RÖFIX proizvaja v praksi preverjeni, visokokakovostni silikonski zaključni omet RÖFIX. Gre za recepturo s popolno prilagojenim ravnovesjem hidrofobnosti in hidrofilnosti, kar onemogoča nastanek alg in glivic ter ohrani lepoto in čistočo fasade. Ta omet izboljša povezavo s podlago, z njegovo uporabo pa se zmanjša tudi vodoodbojnost sistema.
SiSi-Putz® VITAL – fasadna zaščita pred vremenskimi vplivi Dolgotrajna vlaga (trajna vlaga ali pa dež), kemijske reakcije, ki nastanejo pod vplivom SO2, biološki učinki, kot so npr. alge in glivice, ter različni mehanski procesi (npr. mehanski šoki in erozija) močno obremenijo fasado.
Ključne zahteve pri lastnostih zaključnih ometov:
RÖFIX SiSi-Putz® VITAL združuje vse pozitivne značilnosti preverjenih sestavin ometa (tj.silikonske smole, silikatna in organska veziva).
Silikonski zaključni ometi- optimalna zaščita izolacijskih sistemov
Hidrofobni ometi, kot so na primer silikonski ometi RÖFIX Premium ali pa ometi RÖFIX SiSi-Putz® VITAL, učinkovito varujejo stavbe pred algami in glivicami na toplotno-izolacijskih sistemih. Severna stran oziroma površine v senci so bolj dovzetne za pojav alg. Omet na izolacijskem sloju z debelino samo nekaj milimetrov ima običajno nizko toplotno kapaciteto, zato se ponoči sloj ometa močno ohladi, zaradi česar na fasadi prično nastajati kondenzati (še posebej na bolj grobih površinah), ki tu ostanejo tudi podnevi zaradi površinske obremenitve z vodo. Povsod kjer je prisotna vlaga, slednja ustvarja ugodne pogoje za rast alg. Vodoodbojni fasadni premazi so učinkovita zaščita pred vlago, saj odvajajo (oz. razpršujejo) nakopičeni kondezat.
Obarvani ometi – osnova za barvni spekter
Občutenje barve nima lastnosti fizičnega sveta, ampak gre za psihološko doživetje, ki ga izzove fizički dražljaj (tj. stimulans). Dejansko merimo prav omenjeni stimulans, tj. svetlobo, ki je prodrla v opazovalčevo oko (tj. energija valovanja vidnega dela svetlobe v območju med 380 in 720 nm) in v njegovih možganih ustvarila občutenje barve. Človeško oko ima sposobnost zaznati nekaj milijonov različnih barv. Vtis o barvi je subjektiven, zaradi česar lahko različni opazovalci ali pa celo isti opazovalec isto barvo zaznavajo različno ob različnem času. Bela barva je kombinacija vseh barv iz vidnega dela spektra. Če se iz vidnega dela spektra selektivno izloči eden izmed njegovih delov, premaz obstaja v izbrani barvi. Z instrumentalnim merjenjem lahko dokažemo, da ima vsaka barva svojo značilno krivuljo spektralnega odboja.