Tehnične rešitve za učinkovito sanacijo objektov poškodovanih v poplavah

V današnjem času se pogostost in obseg naravnih nesreč, med katerimi izstopajo poplave, izrazito povečujejo in povzročajo obsežno škodo. Naravne poplave, ki najpogosteje nastanejo zaradi obilnega dežja, povzročajo dvig vodostaja rek in potokov, kar ima za posledico obsežno poplavljanje ter veliko materialno škodo na različnih objektih.

Nedavno poplavno dogajanje v Sloveniji po obilnem deževju je zgovoren primer. Vodna masa je preplavila številna naselja, odnesla mostove in povzročila ogromno materialno škodo številnih domov. V takšnih trenutkih se postavljajo ključna vprašanja: „Kako se spopasti s posledicami poplav in zmanjšati nastalo škodo? Kako se lotiti učinkovite sanacije poškodovanih objektov?“ To so vprašanja, ki zahtevajo premišljen pristop. Naraščajoče število naravnih nesreč, med katerimi prevladujejo poplave, nas spodbujajo k iskanju najboljših načinov za ustrezno sanacijo, s primernim ukrepanjem pa lahko omilimo posledice in zmanjšamo materialno škodo.

Voda, čeprav ključna za življenje, v takšnih situacijah postane glavni vir težav. Vlaga in infiltracija vode v objektu pa sta glavna vzroka za škodo. Še posebej so izpostavljene stene, stropi in tla, ki jih poplave najbolj prizadenejo. Tisti, ki so se že soočili s poplavami, dobro razumejo težavo mokrih zidov in poplavljenih prostorov, ki povzročajo nevšečnosti lastnikom nepremičnin. Iskanje vzroka vlage ni vedno enostavno, a je jasno, da lahko napačen pristop k sanaciji povzroči še več škode.

Ob upoštevanju naraščajočega števila naravnih nesreč, predvsem poplav, je ključno razumeti pravilen način za učinkovito sanacijo objektov. V tem članku vam bomo razkrili strokovne nasvete za učinkovito sanacijo objektov poškodovanih v poplavah. Poglobili se bomo v sanacijo notranjih in zunanjih sten ter tal ter poudarili pomembnost uporabe apnenega ometa, izravnalnih mas in drugih tehničnih rešitev za uspešno obnovo.

1. Prvi ukrepi

Prvi korak po poplavah vključuje temeljne ukrepe, kot je odstranjevanje preostale vode iz objekta ter čiščenje blatnih sledi in drugih nečistoč, ki jih je voda prinesla s seboj. Nujno je tudi odstranjevanje poškodovanih in uničenih predmetov. Stene in tla, ki so bili potopljeni, ostanejo mokri in prepojeni z vlago. Takšne površine so idealno okolje za razrast alg, gliv in plesni, ki lahko negativno vplivajo na zdravje prebivalcev.

Ko je preostala voda odstranjena, je ključno izvesti temeljito čiščenje in razkuževanje stropov, sten ter tal. Notranje površine zahtevajo skrbno čiščenje, pri čemer lahko umazanijo odstranimo z uporabo tople vode ali gospodinjskih čistil. Za trdovratne madeže se lahko poslužimo mehke krtačke za boljši učinek. Po čiščenju sledi izpiranje s čisto vodo. V nadaljevanju je ključno površine razkužiti. Pri tem sledimo navodilom pristojnih sanitarnih strokovnjakov.

Ko so prostori temeljito očiščeni in razkuženi, se prične postopek sušenja. Sušenje je mogoče izvesti naravno ali pa s pomočjo sušilnega stroja. Hitrost sušenja je odvisna od več dejavnikov, kot so vremenske razmere, relativna vlažnost okolice in drugi. Uporaba sodobnih sušilnih naprav lahko znatno pohitri ta postopek. Pomembno je, da se vlažnost zidnih površin zniža pod 5%, preden se lotimo nadaljnje sanacije.

2. Obnova stenskih in talnih površin po poplavah

Sanacija sten

Povečanje vlage v zidovih zgolj za 1% lahko privede do zmanjšanja toplotne izolacije zidu za približno 5%. V primeru poplavljenih objektov so ti odstotki lahko precej višji, pri čemer se pogosto zgodi, da so objekti tako hudo prizadeti, da koncept toplotne izolacije postane neuporaben. Poleg tega se v poplavljenih zidovih pogosto pojavlja izcvetenje soli, ki je posledica vnosa vlage. Voda lahko povzroči obsežno škodo na gradbenih strukturah v različnih agregatnih stanjih, vključno s paro, tekočino in ledom. Različne vrste poškodb izhajajo iz različnih stanj vode. Poleg izcvetenja soli se na stenah lahko pojavijo alge, plesen ter druge škodljive snovi, kar le še poglobi izziv sanacije.

Predlog sanacije zaradi poplav poškodovanih notranjih in zunanjih sten

Sanacija notranjih sten: odstranimo poškodovan omet ali toplotnoizolacijski sistem na dnu do višine okna oziroma približno 1 m nad vidno mejo poškodbe. Na ta način odpremo pot vlagi za izstop iz stene.

Sanacija zunanjih sten: odstranimo poškodovan omet ali toplotnoizolacijski sistem na podzidku do višine okna oziroma približno 1 m nad vidno mejo poškodbe. Sušenje stene z zunanje strani traja vsaj 1-2 leti, preden lahko nadaljujemo z naslednjimi zunanjimi deli.

Sanacija z vodo namočene notranje stene do stropa: stari omet v celoti eliminiramo. Površine očistimo do suhega in pustimo, da se stene sušijo približno 1,5 meseca (po potrebi do 3 mesece). Po sušenju na površino nanesemo apneni omet RÖFIX 530. Takoj za tem sledi barvanje sten z apneno barvo RÖFIX (razredčeno z vodo) 2- do 6-krat.

Sanacija notranje stene, napol namočene z vodo s kapilarnim vodnim dvigom: stari omet eliminiramo približno 0,5 m nad vidno mejo poškodovanosti (vlage) oziroma do nivoja vode. Površine do suhega očistimo in pustimo, da se sušijo približno mesec in pol (po potrebi do 3 mesece). Po sušenju na spodnje dele zidu nanesemo apneni omet RÖFIX 530. Na stari omet (če se kruši) globinsko nanesemo RÖFIX PP 201. Nato na celotno površino nanesemo RÖFIX Renoplus® (drugo roko obvezno filcati). Stene nato čim prej prebarvamo z apneno barvo RÖFIX (razredčeno z vodo) 2- do 6-krat.

Sanacija na pol namočene notranje stene in zunanje stene brez fasadne obloge: če je stena na zunanji strani odprta (vidna je opeka, brez toplotne izolacije in brez ometa), je treba s preostale notranje stene zbrusiti staro barvo. Površine do suhega očistimo in počakamo, da se sušijo približno mesec in pol (po potrebi do 3 mesece). Na stari omet (če se kruši) globinsko nanesemo RÖFIX PP 201. Nato na celotno površino nanesemo RÖFIX Renoplus® (drugo roko obvezno filcati). Stene nato čim prej prebarvamo z apneno barvo RÖFIX (razredčeno z vodo) 2- do 6-krat.

Prednosti apnenih sistemov RÖFIX:

imajo dezinfekcijske lastnosti
visoka pH vrednost, ki preprečuje nastanek alg in plesni
visoka paroprepustnost (preostalo vlago prepuščajo skozi omet in barvo)
apneni ometi in barve uravnavajo vlažnost v prostoru

Proizvodi za sanacijo v poplavah poškodovanih sten:

RÖFIX 530 Malta na osnovi apna

RÖFIX CalceClima® Hidravlično apneni sanacijski omet

RÖFIX Renoplus® Univerzalni renovirni in izravnalni omet

RÖFIX Gašeno apno

Sanacija tal

Poleg poškodb na stenskih ometih so velike poškodbe tudi na talnih površinah. V večini primerov so talne obloge, kot so laminat, parket, keramične ploščice in drugi materiali, popolnoma prepojeni z vodo, zaradi česar so se odlepili od podlage. V takšnih primerih je potrebno prizadete obloge zamenjati s svežimi. Osnovni predpogoj za izdelavo novega tlaka in sistema talne obloge je popolnoma posušen tlak, brez vlage, za to pa je potrebno zagotoviti daljše obdobje sušenja poda.

Predlog sanacije v poplavi poškodovanih tlakov

S tal odstranimo obstoječo oblogo (npr. laminat, parket, keramične ploščice itd.) ter lepilo, s katerim je bila obloga pritrjena na tla (lepilo za parket, ploščice itd.) da dosežemo trdno podlago, t.j. estrih na tleh. V nekaterih primerih obstoječi estrih nima zadostne trdnosti in ni dobra podlaga za naknadni premaz. V tem primeru moramo obstoječega zamenjati z novim na naslednji način:

odstranimo obstoječi estrih
odstranimo obstoječo plast toplotne izolacije pod estrihom (npr. talne stiropor plošče)
počakamo toliko časa, da se podlaga dobro posuši (potreben je daljši čas sušenja)
ko je podlaga popolnoma suha, je potrebno izdelati novo ploščo za estrih, skupaj s predhodno vgradnjo plošč za toplotno izolacijo (npr. talne stiropor plošče) in parne zapore (npr. gradbena PVC folija) na podlagi
debelina novega estriha naj bo najmanj 5 cm. Za njegovo izvedbo pa lahko uporabimo naslednje materiale: RÖFIX 970 ali RÖFIX 973 (hitro sušeči cementni estrih). Ko je obstoječi estrih dobre trdnosti in kvalitete ter ga ni treba spreminjati, je potrebno površino dobro očistiti in ustvariti nosilno podlago za nov premaz. Pred nanosom novih oblog je potrebno počakati, da se tla popolnoma posušijo, t.j. da v substratu ni vlage (potreben je daljši čas sušenja).

Če je obstoječi estrih v dobrem stanju, vendar je neraven, ga je potrebno, ko je popolnoma suh izravnati z izravnalno maso. Za ta korak priporočamo material RÖFIX FN 973 CT 20 cementni estrih. Nadaljnje oblaganje lahko nadaljujemo po 2 dneh. Na ravno, čisto in posušeno podlago tlaka/estriha se lahko nanesejo različne nove obloge, kot so laminat, parket, keramične ploščice itd. Kot fleksibilno izolacijo proti vlagi izpod keramičnih ploščic lahko uporabimo RÖFIX Optiseal® 1K, enokomponentno fleksibilno hidroizolacijo.

Za lepljenje vpojnih, slabo vpojnih in nevpojnih keramičnih ploščic na tla in stene se lahko uporabljajo naslednja fleksibilna lepila za keramiko:

RÖFIX AG 663 FLEX ECO Lepilo za keramiko C2 TE
RÖFIX AG 650 FLEX S1 Fleksibilno lepilo za keramiko C2 TE S1
RÖFIX AG 610 Bianco FLEX S1 Fleksibilno lepilo za keramiko C2 TE S1

Prednosti talnih sistemov RÖFIX:

Enotna in certificirana kakovost izdelkov
Trdna in kvalitetna podloga za naknadno oblaganje
Trajna odpornost na vlago (z uporabo hidroizolacije)
Odpornost na mraz in zmrza

Proizvodi za sanacijo v poplavah poškodovanih tal:

RÖFIX 970 CT 20 Cementni estrih CT-C20-F4

RÖFIX FN 690 Talna izravnalna masa

RÖFIX AG 663 FLEX ECO Lepilo za keramiko C2 TE

RÖFIX AS 345 Optiseal® 1K CM 01 P

Sanacija objektov poškodovanih v poplavah zahteva skrbno načrtovanje in izvajanje. Pomembno je, da pravilno odstranimo poškodovane plasti, temeljito očistimo in dezinficiramo površine ter uporabimo ustrezne materiale za sanacijo sten in tal. Apneni sistemi RÖFIX so odlična izbira zaradi svojih dezinfekcijskih lastnosti, paroprepustnosti in odpornosti na vlago. Z ustrezno sanacijo lahko poplavljene nepremičnine obnovimo, preprečimo nadaljnje škode ter zagotovimo trajno zaščito pred prihodnjimi tveganji.